Znamenitosti

Kosovo in Metohija predstavlja srce srednjeveške Srbije, ki se je v XIV. stoletju, v času Bizantinskega cesarstva, razprostirala od Donave do Korintsega zaliva in od Trakije do jadranske obale.

Začevši s Stefanom Nemanjo, ustanoviteljem dinastije Nemanjićev, se razvija Srbija od XII. do XIV. stoletja, ko krščanska pravoslavna cerkev razvija svojo avtoriteto in blaginjo z razvojem srbske države.

Zgodovina ljudstev na ozemlju Srbije je od nekdaj bila burna. Iz neolita so znana arheološka najdbišča kot nosilci “starčevske” in “vinčanske” kulture. Kontinuiteta se ne prekinja: Kelti, Tračani, Iliri, Grki, Rimljani …

Krepljenje države Nemanjićev spremlja razvoj kulture. Prek pisanja življenjepisov vladarjev se ustanavlja originalna srbska književnost. Ohranjeni templji, vladarske zapuščine oslikane s freskami in ikonami pričajo o visoki stopnji gradbeništva in slikarstva v srednjeveški Srbiji.

Zahvaljujoč kulturno-umetniškim spomenikom, ki so se upirali napadom Turkov v srednjem veku imamo danes na severu Kosova in Metohije veliko število samostanov in cerkev, ki se še danes upirajo času in se ponosno dvigujejo nad skrunitvami Albancev v novejši zgodovini.

Poleg tega se v zadnjih letih krepi duhovno življenje Srbov skozi posvečanju samostanskemu življenju.